Kaj je karate

Karate (japonsko: 空手, izg.: kaɽate; slovenska izg. karaté, italijanska izg.: karàte ali karatè) je japonska borilna veščina, katere ime pomeni prazna (空 kara) roka (手 te), kar takoj označuje, da je to goloroka borilna veščina. Ta šport se je razširil po vsem svetu in skoraj vsakdo je zanj vsaj slišal. Karate je popoln, simetričen šport, primeren za vsakogar, za otroke in odrasle, ker se uporablja celo telo in ima različne nivoje kompleksnosti vaj in tehnik. S karatejem se razvija hitrost, eksplozivnost, fizično moč, a zlasti koordinacijo in ravnotežje; vse to pripomore k harmonični rasti telesa. Istočasno spoznamo tako različne tehnike samoobrambe.

Primeren je tudi kot šport za otroke, kajti njegov strogi moralni kodeks zahteva disciplino in primerno obnašanje. Pomaga preživahnim otrokom, da sprostijo svojo agresivnost, in boječim otrokom, da razvijajo samozavest. Absolutna kontrola lastnega telesa je eno izmed bistev te veščine, saj je osnovana na spoštovanju sebe in ostalih, tako da se karateistom že od začetka pokaže, da je nasilje prepovedano; tehnike se izvaja z obvladovanjem telesa in brez dotika soigralcev.

Naslednja pravila predstavljajo bistvo moralnega kodeksa karateja, kot ga je predelal Gikin Funakoši, oče stila šotokan, ki ga vadimo v našem društvu.

• Trudi se za izboljšanje značaja
• Brani pot resnice
• Vzgajaj moč duha
• Spoštuj načela etike
• Izogibaj se nasilnega vedenja

Vseh pet je med seboj enakovredno važnih.

Zanimivosti

Dodžo Kun

Ta pravila predstavljajo bistvo moralnega kodeksa karateja, kot ga je predelal Gikin Funakoši, oče stila šotokan, ki ga vadimo v našem društvu.

• 、人格完成に努むること
  “Hitocu, džinkaku kansei ni cutomuru koto”
  Trudi se za izboljšanje značaja

• 、誠の道を守ること
  “Hitocu, makoto no miči o mamoru koto”
  Brani pot resnice

• 、努力の精神を養うこと
  “Hitocu, dorjoku no seišin o jašinau koto”
  Vzgajaj moč duha

• 、礼儀を重んずること
  “Hitocu, reigi o omonzuru koto”
  Spoštuj načela etike

• 、血気の勇を戒むること
  “Hitocu, keki no ju o imašimuru koto”
  Izogibaj se nasilnega vedenja

Beseda “hitotsu” pomeni kot prvo, “koto” pa pomeni stvar: torej se vsako pravilo začne “Kot prvo stvar…”. Ni tako nekega prvega pravila, vseh pet je med seboj enakovrednih.

Nidžu kun

1. 空手道は礼に始まり礼に終る事を忘るな
   Karate-do va rei ni hadžimari rei ni ovaru koto a vasaru na
   Karate se začne in konča s pozdravom
2. 空手に先手なし
   Karate ni sente naši
   V karateju nikoli ne napadeš prvi
3. 空手は義の補け
   Karate va, gi no taske
   Karate je pokončnost, hvaležnost, pot pravice
4. 先づ自己を知れ而して他を知れ
   Mazu onore o šire, šikašite ta o šire
   Najprej spoznaj sebe, šele nato ostale
5. 技術より心術
   Gidžicu jori šindžicu
   Duh je nad tehniko
6. 心は放たん事を要す
   Kokoro va hanatan koto o josu
   Osvobodi svoj um
7. 禍は懈怠に生ず
   Vazavai va ketai ni seizu
   Nesreča izvira iz popuščanja
8. 道場のみの空手と思ふな
   Dodžo nomino karate to omou na
   Karate se izvaja tudi izven dodža (kraja vadbe)
9. 空手の修業は一生である
   Karate-do no šugjo wa isšo de aru
   Karateja se učimo vse življenje
10. 凡ゆるものを空手化せよ其処に妙味あり
    Ara juru mono o karateka sejo; sokoni mjomi ari
    Gledaj z očmi karateista in boš opazil lepoto
11. 空手は湯の如し絶えず熱度を与えざれば元の水に還る
    Karate va ju no gotoku taezu necu o atae zareba motono mizuni kaeru
    Karate je kot vroča voda: shladi se, če je ne ogrevaš več
12. 勝つ考は持つな負けぬ考は必要
    Katsu kangae va motsuna; makenu kangae wa hicujo
    Ne misli, da boš zmagal; misli na to, da ne boš izgubil
13. 敵に因って轉化せよ
    Teki ni jote tenka sejo
    Pilagajaj se nasprotniku
14. 戦は虚実の操縦如何に在り
    Tatakai va kjo-džicu no sodžu ikan ni ari
    V borbi je izid odvisen od upravljanja moči in šibkosti
15. 人の手足を剣と思へ
    Hi to no te-aši va ken to omoe
    Roke in noge naj bodo kot meči
16. 男子門を出づれば百万の敵あり
    Danši mon o izureba hjakuman no teki ari
    Ko stopiš z domačega praga na ulico se lahko srečaš z milijonom nasprotnikov
17. 構は初心者に後は自然体
    Kamae va šošinša ni atova šizentai
    Postavi se v začetniški položaj, kasneje boš lahko uporabjal naravne sproščene položaje
18. 形は正しく実戦は別物
    Kata va tadašiku, džisen va betsumono
    Kata je treba natančno izvajati, pravi boj pa je različen
19. 力の強弱体の伸縮技の緩急を忘るな
    Čikara no kjodžaku tai no šinšuku vaza no kankju
    Ne pozabi na spreminjanje moči, kontrakcije in sproščanja mišic, agilnost tehnik
20. 常に思念工夫せよ
    Tsune ni šinen ku fu sejo
    Bodi vedno prizadeven, iznajdljiv in razmišljujoč

Vrstni red pasov v karateju

V karateju se uporablja pasove kot znak nivoja znanja atleta, kot neke vrste čin. Vrstni red pasov je:

Pasove do črnega podeli lastni učitelj preko izpita, izpite za črne pasove pa se opravi pred zunanjo komisijio Črni pas se torej razdeli še na dodatnih deset stopenj, imenovanih “dan”. Višji dan se doseže preko izpita do največ 5. stopnje. Od 5. naprej se višje stopnje pridobi ad honorem, glede na opravljeno delo, trud oziroma starost.

Pri karateju velja, da se učenje v resnici, tudi pri najvišji doseženi stopnji, nikoli ne konča in da je komaj prva stopnja črnega pasu, 1. dan,  začetek resničnega spoznavanja veščine.

Japonske besede

Pri karateju uporabljamo japonske izraze za označevanje tehnik ter postopkov. Tudi štejemo, na primer, po japonsko. Ponavadi se šteje le do deset in to takole:

1. iči
2. ni
3. san
4. ši
5. go
6. roku
7. siči
8. ači
9. kju
10. džu

Treninge pa začnenjamo in zaključujemo s pozdravom, kjer se pozdravi prostor vadbe, učitelja ter vse udeležence treninga. Pri pozdravu govori le prvi v vrsti in na glas daje ukaze ostalim takole (pisano v slovenski izgovorjavi):

• joi (pozor)
• saeza (usedi se)
• šomeni rei (pozdrav kraju vadbe)
• senseini rei (pozdrav učitelju) – vsi rečemo oss
• otagani rei (pozdrav med nami vsemi) – vsi rečemo oss
• kiric (vstani)
• rei (pozdrav, priklon) – vsi rečemo oss

Oss je preprost pozdrav, ki pomeni živijo, pozdravljen. Velja bodisi za prihod bodisi za odhod (podobno kot naš “ciao“), ampak včasih pomeni pomeni tudi razumel sem in prosim za besedo.

Kata

Pri karateju izvajamo določena zaporedja gibov in tehnik, ki prikazujejo namišljeno borbo proti več napadalcem. V našem stilu šotokan poznamo sledeče kate:

Elementi kate

1. Jio no kišin je miselni pristop tistega, ki se čuti napadenega
2. Injo je napad in obramba
3. Čikara no kiodžaku je moč, ki jo je treba uporabiti v vsakem gibu kate
4. Vaza no kankju je hitrost, ki jo je treba izkazati v vsaki tehniki
5. Taino šin šoku je mišična kontrakcija in sprostitev
6. Kokju je dihanje, vedno v skladu z gibi
7. Tjakugan je pomen, ki ga ima vsaka tehnika
8. Kiai je krik, ki ponazarja spojitev telesa z umom
9. Keitai no hodži je pravilni položaj
10. Zanšin je miselni pristop stalne obrambe in pozornosti